PRAVILNO LOCUJMO IN
SKUPAJ ZMAGUJMO

Slovenci smo že močno ozaveščeni o tem, kako se odpadke pravilno ločuje, a se kljub temu kdaj znajdemo pred uganko. Preverite, kaj sodi v kateri zabojnik:

Kam sodi kateri odpadek?

S pravilnim ločevanjem poskrbimo, da materiali dobijo novo življenje in da na odlagališčih pristane čim manj odpadkov. Preverite, kaj sodi v posamezen zabojnik – in česa tja ne smemo odložiti.

Zabojnik z rumenim pokrovom

Embalaža
Kaj sodi vanj
  • Plastična embalaža: plastenke, lončki, folije, vrečke, pokrovčki.
  • Kovinska embalaža: pločevinke, konzerve.
  • Kompozitna embalaža: tetrapak (embalaža za mleko, sokove), embalaža za čaje in kavo.
Kaj ne sodi vanj
  • Biološki odpadki.
  • Mešani komunalni odpadki (npr. plenice, umazan papir).
  • Gradbeni odpadki (pesek, blato, cevi).
  • Elektronska oprema (npr. stare baterije, žarnice).
  • Tekstil in obutev.

Zabojnik z zelenim pokrovom

Steklo
Kaj sodi vanj
  • Steklenice od pijač.
  • Stekleni kozarci.
  • Steklena embalaža od kozmetike.
Kaj ne sodi vanj
  • Porcelan, keramika.
  • Okenska stekla, ogledala.
  • Žarnice in fluorescenčne cevi.
  • Plastična in kovinska embalaža.
  • Steklo z ostanki hrane ali tekočin.

Zabojnik z modrim pokrovom

Papir in karton
Kaj sodi vanj
  • Časopisi, revije, zvezki.
  • Kartonska embalaža (npr. škatle od čevljev).
  • Pisemski papir, ovojnice.
Kaj ne sodi vanj
  • Onesnažen ali masten papir (npr. peki papir, papirnate brisače).
  • Plastične folije, vrečke.
  • Tetrapak embalaža (npr. za mleko in sokove).
  • Knjige s trdimi platnicami (najprej odstranite platnice).

Zabojnik z rjavim pokrovom

Biološki odpadki
Kaj sodi vanj
  • Kuhinjski odpadki (ostanki sadja in zelenjave).
  • Kavni in čajni filtri, vrečke.
  • Vrtni odpadki (trava, listje, majhne veje).
  • Jajčne lupine, papirnati robčki, prtički.
Kaj ne sodi vanj
  • Plenice in higienski vložki.
  • Plastika, kovina, steklo.
  • Gradbeni odpadki.
  • Živalski iztrebki in mrtve živali.
  • Kuhinjsko olje (npr. od cvrtja).

Zabojnik z črnim pokrovom

Mešani komunalni odpadki
Kaj sodi vanj
  • Plenice, higienski vložki.
  • Umazane papirnate brisače in prtički.
  • Majhni kosovni odpadki (npr. igrače, tekstil, čevlji).
  • Pepel, cigaretni ogorki.
Kaj ne sodi vanj
  • Reciklabilni materiali (plastika, papir, steklo, kovina).
  • Biološki odpadki.
  • Elektronska oprema (npr. baterije, telefoni).
  • Nevarni odpadki (npr. barve, laki, kemikalije).

Z znanjem do zmage

Vsi smo se že kdaj zmotili pri ločevanju odpadkov. Pomembno je, da se učimo in izboljšujemo. Z enostavnimi napotki ločevanje postane lažje, skupaj pa postanemo prvaki recikliranja.

Filip Flisar: Recikliranje kot šport brez discipline ni rezultata
Filip Flisar: Recikliranje kot šport brez discipline ni rezultata
Kam sodi? Preveri v 10 sekundah in ločuj brez ugibanja.
Kam sodi? Preveri v 10 sekundah in ločuj brez ugibanja.
Kam z odpadki, ki jih ne moremo odvreči v domače zabojnike?
Kam z odpadki, ki jih ne moremo odvreči v domače zabojnike?
Nismo eko popolni. Smo pa starši, ki učimo z zgledom.
Nismo eko popolni. Smo pa starši, ki učimo z zgledom.
Kaj se zgodi z embalažo, ko jo odvržeš?
Kaj se zgodi z embalažo, ko jo odvržeš?
Analiza stroškov zbiranja odpadne embalaže v Sloveniji
Analiza stroškov zbiranja odpadne embalaže v Sloveniji
EU uvaja enotne oznake za embalažo
EU uvaja enotne oznake za embalažo
Koliko ločeno zbranega papirja se dejansko reciklira?
Koliko ločeno zbranega papirja se dejansko reciklira?
Koliko papirja dejansko uporabljamo?
Koliko papirja dejansko uporabljamo?
Od vrat do vrat
Od vrat do vrat
Zakaj je ločeno zbiranje plastenke dražje od steklenice?
Zakaj je ločeno zbiranje plastenke dražje od steklenice?
Zakaj se ne reciklira ves papir?
Zakaj se ne reciklira ves papir?
Mi, Slovenci smo v evropskem vrhu recikliranja!
Mi, Slovenci smo v evropskem vrhu recikliranja!

Sistemske rešitve za
naslov prvakov

Vsak pravilen met nas je popeljal med najboljše v Evropi, a tekma še ni končana. Za dosego vodilnega mesta moramo igrati kot prava ekipa, z vodstvom na čelu.

Z boljšim sistemom zbiranja na javnih površinah, pametnejšim sortiranjem in pravičnimi spodbudami lahko dosežemo še več.

Naš cilj je jasen: vsaka embalaža naj dobi novo življenje, Slovenija pa naj postane evropski zgled recikliranja.