Ko razmišljamo o odpadkih, pogosto predpostavljamo, da je strošek njihovega zbiranja povezan predvsem s težo. Težji kot je odpadek, dražje naj bi bilo njegovo zbiranje.

Toda podatki iz prve celovite analize stroškov zbiranja komunalne odpadne embalaže v Sloveniji kažejo drugačno sliko. Pri embalaži namreč teža pogosto ni odločilni dejavnik. Veliko pomembnejši sta prostornina odpadka in način zbiranja.

Prav zato je lahko prazna plastenka za sistem zbiranja večji strošek kot steklenica.

Na prvi pogled se zdi logično, da bi moralo biti zbiranje stekla dražje od zbiranja plastike. Steklo je težje, zato bi pričakovali večje stroške prevoza.

Vendar komunalna podjetja pri organizaciji zbiranja pogosto naletijo na drug izziv: prostor.

Plastenke, embalaža za živila, jogurtovi lončki, folije in druga lahka embalaža zavzamejo veliko prostora, čeprav tehtajo relativno malo. Zabojniki za embalažo se zato hitro napolnijo in jih je treba pogosteje prazniti.

Steklo pa je ravno nasprotno. Ima veliko maso in relativno majhen volumen, zato lahko zabojnik sprejme več kilogramov stekla, preden ga je treba izprazniti.

Dober primer je papirna embalaža.

Analiza je pokazala, da je bil povprečni strošek zbiranja papirne embalaže leta 2024 celo višji od stroška zbiranja mešane komunalne odpadne embalaže.

Razlog ni v teži papirja, temveč v njegovi prostornini. Kartonske škatle in druga papirna embalaža hitro zapolnijo zabojnike, zato je potrebnih več odvozov in več logistike.

Podobno velja za mešano embalažo. Velik del te embalaže je lahek, vendar prostorsko zelo zahteven.

Na stroške pomembno vpliva tudi način zbiranja.

Mešana komunalna odpadna embalaža se v Sloveniji večinoma zbira po sistemu »od vrat do vrat« in na ekoloških otokih. To pomeni veliko število prevzemnih mest, redne obhode komunalnih vozil in zahtevno načrtovanje poti.

Steklena embalaža pa se večinoma zbira na ekoloških otokih in v zbirnih centrih. Zaradi drugačnega načina zbiranja in večje gostote materiala so stroški na tono praviloma nižji.

Pri logistiki odpadkov tako pogosto ne odločajo kilogrami, ampak število zabojnikov, pogostost praznjenja in število kilometrov, ki jih morajo prevoziti komunalna vozila.

Analiza stroškov zbiranja komunalne odpadne embalaže za leto 2024 je pokazala naslednje povprečne stroške zbiranja:

• papirna embalaža: približno 312 evrov na tono,
• mešana komunalna odpadna embalaža: približno 280 evrov na tono,
• steklena embalaža: približno 152 evrov na tono,
• lesena embalaža: približno 65 evrov na tono.

Podatki potrjujejo, da težji material ni nujno tudi dražji za zbiranje.

Na stroške zbiranja sicer ne vplivamo neposredno, lahko pa pomagamo, da sistem deluje učinkoviteje.

Embalažo je smiselno pravilno izprazniti, kartonske škatle zložiti, večjo embalažo stisniti in jo odložiti v ustrezen zabojnik. Tako v zabojnikih ostane več prostora, zbiranje pa je učinkovitejše.

Vsak posamezen kos embalaže se morda zdi nepomemben, vendar na ravni celotne države predstavlja velik logistični sistem. Slovenska gospodinjstva vsako leto ločeno zberejo več kot 170.000 ton komunalne odpadne embalaže, za njeno zbiranje pa je potrebna obsežna mreža zabojnikov, vozil, zbirnih centrov in zaposlenih.

Zato je pri odpadni embalaži pogosto pomembnejše vprašanje, koliko prostora zavzame, kot pa koliko tehta.