Prva analiza stroškov zbiranja komunalne odpadne embalaže v Sloveniji je pokazala, da zbiranje embalaže predstavlja enega največjih stroškovnih tokov v sistemu ravnanja z odpadki. Danes stroške zbiranja embalaže preko komunalnih storitev plačujemo uporabniki, medtem ko proizvajalci preko sistema proizvajalčeve razširjene odgovornosti financirajo nadaljnje ravnanje z odpadno embalažo.

To pa se bo v prihodnjih letih spremenilo. 

Konec leta 2024 je bila sprejeta nova evropska uredba o embalaži in odpadni embalaži (PPWR), ki prinaša bistveno strožje zahteve glede zmanjševanja embalaže, ponovne uporabe in recikliranja.

Ključna sprememba za Slovenijo bo začetek neposrednega izvajanja načela »polnega pokritja stroškov« v okviru proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO), ki se bo v Sloveniji uveljavil leta 2028. Pred tem mora pristojno Ministrstvo sprejeti spremembo Uredbe o embalaži in odpadni embalaži, ki bo določila na kakšen način bodo podjetja plačevala popolno proizvajalčevo razširjeno odgovornost.

Eden ključnih ciljev evropske zakonodaje je, da stroške ravnanja z odpadki nosijo tisti, ki jih povzročajo oziroma dajejo na trg izdelke, iz katerih ti odpadki nastanejo.

Pri embalaži to pomeni, da bodo morali proizvajalci oziroma podjetja, ki embalirane izdelke dajejo na trg, prevzeti večji del finančne odgovornosti za ravnanje z embalažo po njeni uporabi.

Gre za načelo »onesnaževalec plača«, ki ga Evropska unija že vrsto let postopoma uvaja na različnih okoljskih področjih.

Sistem proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO) v Sloveniji ni novost. Proizvajalci že danes preko organizacij za ravnanje z odpadno embalažo financirajo sortiranje, pripravo za recikliranje in nadaljnjo predelavo zbrane embalaže.

Nova ureditev pa prinaša pomembno novost: proizvajalci bodo morali pokriti tudi stroške zbiranja komunalne odpadne embalaže.

To pomeni, da bodo morali po novem financirati celotno pot odpadne embalaže: od trenutka, ko jo odložimo v zabojnik, do njene predelave oziroma recikliranja.

Prav zato je bila analiza stroškov zbiranja, ki jo je pripravila Zbornica komunalnega gospodarstva Slovenije, pomemben korak pri pripravi na novo ureditev. Prvič je namreč pokazala, kakšni so dejanski stroški zbiranja različnih vrst komunalne odpadne embalaže.

Spremembe se nanašajo na komunalno odpadno embalažo, ki nastaja v gospodinjstvih in podobnih okoljih.

To vključuje:

• mešano komunalno odpadno embalažo,
• papirno in kartonsko embalažo,
• stekleno embalažo,
• leseno embalažo.

Največji del stroškov predstavlja mešana komunalna odpadna embalaža, saj se je zbere največ in zahteva tudi najbolj obsežen sistem zbiranja.

Nova pravila bodo proizvajalce spodbudila, da bodo že pri načrtovanju izdelkov razmišljali o tem, kaj se bo z embalažo zgodilo po uporabi.

Embalaža, ki jo je težko reciklirati, ki vsebuje veliko različnih materialov ali povzroča visoke stroške zbiranja in obdelave, bo za proizvajalce predstavljala večje breme kot embalaža, ki je zasnovana bolj trajnostno.

Zato lahko v prihodnjih letih pričakujemo več:

• embalaže, ki jo je mogoče lažje reciklirati,
• uporabe recikliranih materialov,
• zmanjševanja količine embalaže,
• embalaže za ponovno uporabo,
• inovativnih embalažnih rešitev.

Cilj ni zgolj prerazporeditev stroškov, temveč zmanjšanje količine odpadkov in učinkovitejša raba virov.

Čeprav bodo večji del finančne odgovornosti prevzeli proizvajalci, ostaja pomembna tudi vloga posameznika.

Sistem recikliranja je namreč učinkovit le toliko, kolikor je kakovostno ločeno zbrana embalaža.

Pravilno ločevanje omogoča:

• boljše sortiranje,
• višjo kakovost recikliranih materialov,
• učinkovitejše recikliranje,
• manj izgub uporabnih surovin.

Vsaka napačno odložena embalaža pomeni dodatne stroške in manj možnosti, da se material vrne v proizvodni krog.