Ko odvržemo časopis, kartonsko škatlo ali reklamni letak v zabojnik za papir, pogosto predpostavljamo, da bo material recikliran. Toda koliko ločeno zbranega papirja se dejansko vrne v proizvodni proces? Evropski podatki kažejo, da je papir ena največjih zgodb o uspehu krožnega gospodarstva.

Evropa že vrsto let sodi med svetovne vodilne regije na področju recikliranja papirja. Leta 2023 je stopnja recikliranja papirja in kartona dosegla 79,3 odstotka, kar pomeni, da je bilo recikliranih približno 53,7 milijona ton uporabljenega papirja.

Ker je skupna poraba papirja in kartona v istem letu znašala 67,7 milijona ton, se je v reciklažne obrate vrnilo več kot tri četrtine vseh porabljenih papirnih izdelkov. Takšni rezultati uvrščajo papir med najbolj uspešno reciklirane materiale v Evropi.

Stopnja recikliranja se izračuna kot razmerje med količino recikliranega odpadnega papirja in porabo novih papirnih ter kartonskih izdelkov. V izračun je vključena tudi mednarodna trgovina z odpadnim papirjem, ki predstavlja pomemben del evropskega trga surovin.

Zanimivo je, da rekordna stopnja recikliranja ni posledica zgolj večjega zbiranja papirja, temveč tudi sprememb na trgu.

Leta 2022 je evropsko papirno industrijo močno prizadela energetska kriza. Visoke cene elektrike in zemeljskega plina so še posebej vplivale na papirnice, ki kot surovino uporabljajo odpadni papir. Zaradi višjih stroškov se je del reciklažnih kapacitet uporabljal manj intenzivno, zato je stopnja recikliranja padla na 71,1 odstotka.

Razmere so se leta 2023 izboljšale. Nova vlaganja v reciklažne obrate so začela prinašati rezultate, hkrati pa se je skupna poraba papirja zmanjšala hitreje kot količina zbranega odpadnega papirja. Posledično je stopnja recikliranja poskočila na skoraj 80 odstotkov.

Posebej izstopa segment embalažnega papirja in kartona. Po najnovejših podatkih Eurostata je stopnja recikliranja papirne in kartonske embalaže v državah EU dosegla 83,1 odstotka.

To je najvišja stopnja med vsemi embalažnimi materiali. Poleg tega se v absolutnih količinah reciklira več papirne embalaže kot vseh drugih vrst embalaže skupaj.

Razlog za uspeh je razmeroma enostavno zbiranje in predelava kartonskih škatel, transportne embalaže in drugih papirnih izdelkov, ki nastajajo predvsem zaradi hitre rasti spletne trgovine.

Čeprav so rezultati izjemni, popolno recikliranje ni mogoče. Papirna vlakna se z vsakim reciklažnim ciklom nekoliko skrajšajo in oslabijo. Po večkratni uporabi izgubijo svoje lastnosti in niso več primerna za izdelavo novega papirja.

Zato papirna industrija tudi v sistemu krožnega gospodarstva potrebuje določeno količino primarnih lesnih vlaken, ki nadomeščajo iztrošena vlakna v reciklažnem procesu.

Dodatno omejitev predstavljajo papirni izdelki, ki jih zaradi kontaminacije ni mogoče reciklirati, na primer mastna embalaža za hrano, močno umazani papirni izdelki ali materiali, sestavljeni iz več različnih slojev.

Ker se letne stopnje recikliranja lahko spreminjajo zaradi gospodarskih razmer, porabe in zalog odpadnega papirja, evropska industrija spremlja tudi večletna povprečja.

Triletno povprečje stopnje recikliranja za obdobje 2021–2023 je znašalo 74,4 odstotka. To pomeni, da je evropska papirna industrija na dobri poti k doseganju zastavljenega cilja, da do leta 2030 doseže 76-odstotno povprečno stopnjo recikliranja.

Za dosego tega cilja bodo ključni nadaljnje investicije v reciklažne zmogljivosti, izboljšano ločeno zbiranje odpadkov in ozaveščanje potrošnikov o pravilnem ravnanju z odpadno papirno in kartonsko embalažo.