Ker živimo v  digitalni dobi, bi pričakovali, da bo poraba papirja iz leta v leto upadala. Elektronska pošta, digitalni dokumenti, spletne knjige in spletno nakupovanje naj bi zmanjšali potrebo po papirju. Toda statistika kaže drugačno sliko. Papir ostaja nepogrešljiv del sodobnega življenja, njegova poraba pa ostaja visoka oziroma se v nekaterih segmentih celo povečuje.

Leta 2023 je bilo v državah članicah CEPI (Konfederacije evropske papirne industrije) porabljenih približno 67,7 milijona ton papirja in kartona. Če to količino preračunamo na prebivalca Evropske unije, to pomeni približno 150 kilogramov papirja na osebo letno.

Čeprav se je poraba grafičnih papirjev za tiskanje, pisanje in kopiranje v zadnjih letih zmanjšala, rast spletne trgovine spodbuja vse večje povpraševanje po embalažnem papirju in kartonu. Tako digitalizacija ni prinesla pričakovanega upada skupne porabe papirja, temveč je predvsem spremenila strukturo njegove uporabe.

Nemčija je že vrsto let ena vodilnih držav na področju proizvodnje in porabe papirja. Leta 2019 je vsak prebivalec Nemčije v povprečju porabil kar 227 kilogramov papirnih izdelkov letno. To pomeni približno 625 gramov papirja na dan oziroma količino, primerljivo s približno 600 stranmi žepne knjige.

Za primerjavo: evropsko povprečje je takrat znašalo okoli 180 kilogramov na prebivalca, svetovno povprečje pa le približno 55 kilogramov na osebo letno. Razlika kaže, kako močno je papir še vedno povezan z življenjskim slogom in gospodarsko razvitostjo posameznih držav.

Ob pojavu računalnikov in interneta so mnogi napovedovali skorajšnji konec papirne dobe. Deloma se je to res zgodilo – manj tiskamo knjige, revije in določene dokumente, veliko vsebin pa danes beremo na zaslonih.

Vendar je digitalizacija prinesla tudi nove oblike potrošnje. Spletno nakupovanje ustvarja ogromne količine embalaže, dostavnic in spremljajoče dokumentacije. Številna podjetja še vedno pošiljajo tiskane račune, čeprav jih kupci prejmejo tudi po elektronski pošti.

Poleg tega ljudje pogosto natisnejo dokumente za delo ali pregled, čeprav bi jih lahko uporabljali digitalno. Raziskave kažejo, da v nekaterih evropskih državah velik delež natisnjenih dokumentov konča v košu za papir, ne da bi jih kdo sploh prebral.

Današnjo papirno industrijo obvladujejo velika mednarodna podjetja. Nemčija je bila leta 2019 med največjimi proizvajalci papirja na svetu, skupaj s Kitajsko, ZDA in Japonsko, s proizvodnjo več kot 22 milijonov ton papirnih izdelkov.

Zanimivo je, da se število papirnic v Evropi zmanjšuje, medtem ko proizvodnja ostaja visoka ali celo raste. Razlog je večja učinkovitost proizvodnje in naraščajoče povpraševanje po embalažnih materialih.

Eden najpomembnejših odgovorov na naraščajočo porabo papirja je recikliranje. Evropska papirna industrija je na tem področju med najuspešnejšimi na svetu.

Leta 2023 je bilo v Evropi recikliranih kar 79,3 % vsega porabljenega papirja in kartona. To pomeni, da se skoraj štiri petine uporabljenega papirja vrne v proizvodni cikel in dobi novo življenje.

Reciklirani papir ima tudi pomembne okoljske prednosti. V primerjavi s papirjem iz primarnih vlaken lahko pri proizvodnji prihranimo do 60 % energije in do 70 % vode. Za proizvodnjo enega kilograma recikliranega papirja je v povprečju potrebnih približno 15 litrov vode, medtem ko proizvodnja papirja iz svežega lesa porabi okoli 50 litrov vode.

Prav tako je za reciklirani papir potrebnih manj surovin. Namesto približno dveh kilogramov lesa zadostuje okoli 1,2 kilograma odpadnega papirja.

Papir ostaja tesno povezan z gozdovi. Ocenjuje se, da je približno vsako peto na novo zasajeno drevo namenjeno prihodnji proizvodnji papirja.

Čeprav je les obnovljiv vir, trajnost papirja ni odvisna zgolj od ponovne rasti dreves. Pomembni so tudi poraba energije, transport in emisije CO₂, ki nastanejo med predelavo lesa v papir.

Poseben izziv predstavlja uvoz lesa iz držav, kjer še vedno prihaja do nezakonite sečnje in uničevanja pragozdov. Zato postajajo certifikati trajnostnega gospodarjenja z gozdovi vse pomembnejši del papirne industrije.

Strokovnjaki prihodnost papirne industrije vidijo v krožnem gospodarstvu. To pomeni, da se papir po uporabi čim večkrat reciklira, proizvodnja pa uporablja obnovljive vire energije in učinkovite logistične rešitve.

Veliko podjetij že preusmerja transport s cestnega na železniški promet, vse več pa je tudi pobud za uporabo bioenergije v proizvodnji papirja. Cilj je zmanjšati vpliv na okolje in hkrati zadovoljiti stalno povpraševanje po papirnih izdelkih.