Množični turizem v gorah: smo prestopili mejo?

Slovenija se ponaša z enim največjih deležev zaščitenih območij v Evropi. Kar 38 % države je vključenih v območja Natura 2000, Triglavski narodni park pa predstavlja osrednji simbol slovenskega naravovarstva.

A ob vedno večjem številu obiskovalcev se odpira pomembno vprašanje: kako ohraniti naravo in hkrati omogočiti ljudem, da jo doživijo?

V drugi epizodi podkasta Naravni prvaki Filip Flisar gosti magistra Martina Šolarja, dolgoletnega naravovarstvenika, nekdanjega direktorja Triglavskega narodnega parka in prvega direktorja WWF Adria. Pogovor razkriva, zakaj zaščitena območja niso ovira razvoja, temveč priložnost za prihodnost.

Filip Flisar
mag. Martin Šolar
Filip Flisar in mag. Martin Šolar
Filip Flisar in mag. Martin Šolar

Narava je naš največji turistični kapital

Slovenija je svojo prepoznavnost v svetu v veliki meri zgradila na neokrnjeni naravi. Prav zato je ohranjanje naravnih območij ključnega pomena tudi za razvoj turizma.

Kot poudarja Martin Šolar, je čisto okolje osnovni pogoj za trajnostni turizem. Če naravne vrednote izgubimo, izgubimo tudi razlog, zaradi katerega obiskovalci prihajajo v naše kraje.

Turizem tako ni nujno grožnja zaščitenim območjem. Lahko je njihov pomemben zaveznik, če se razvija odgovorno in z jasnim zavedanjem omejitev prostora.

38 % Slovenije

je vključenih v območja Natura 2000

Edini narodni park

v Sloveniji je Triglavski narodni park

UNESCO biosferno območje

pomeni mednarodno priznanje in odgovornost

Ko narava postane preveč priljubljena

Še pred nekaj desetletji so bili glavni problemi v gorah odpadki in trganje zaščitenih rastlin. Danes so izzivi drugačni.

Vedno več ljudi obiskuje najbolj priljubljene naravne znamenitosti, zato postajajo ključna vprašanja:

  • koliko obiskovalcev lahko posamezno območje prenese,
  • kakšni so vplivi na živali in rastline,
  • kako obremenjen je prostor,
  • in kako obiskovalci doživljajo naravo, ko postane preveč množična.

V Triglavskem narodnem parku danes spremljajo obisk s sodobnimi metodami in števci obiskovalcev, kar omogoča boljše načrtovanje upravljanja prostora.

Določiti, koliko ljudi je za neko območje preveč, ni preprosto. Pri tem strokovnjaki upoštevajo več dejavnikov, kot so prostorske omejitve, vplivi na vodne vire,  živalske vrste, kakovost doživetja obiskovalcev… Omejitve so namenjene ohranjanju prostora za vse.

Najbolj učinkovita zaščita je preprosta:

Plastenka
odpadkov ne puščamo v naravi,
Javni prevoz
uporabljamo javni prevoz, kadar je to mogoče,
Pot
ostajamo na označenih poteh in spoštujemo mir živali.

Novo življenje odpadka se začne doma

Tudi skrb za zaščitena območja se začne pri vsakodnevnih navadah. Pravilno ločevanje odpadkov, manj nepotrebne embalaže in odgovorno ravnanje v naravi so majhni koraki, ki skupaj ustvarjajo veliko razliko. Če želimo, da bodo Julijske Alpe, Triglavski narodni park in druga zaščitena območja ostala takšna, kot jih poznamo danes, moramo vsi postati del rešitve.