Kaj pomeni, da se skoraj 90 % plastenk v Sloveniji ločeno zbere?

Mnogi se sprašujejo, kam gre embalaža, ko jo odvržemo. Odgovor je preprost, ker v Sloveniji deluje eden najbolj preglednih sistemov v Evropi.

Ko rečemo, da se 90,65 % PET plastenk v Sloveniji ločeno zbere, to ni oglas ali lepa številka. To je rezultat delujočega sistema in skupnega truda. To pomeni, da skoraj vsaka plastenka, ki jo Slovenci kupimo, konča v pravem zabojniku in dobi novo priložnost.

A zbiranje je šele začetek.

Zbiranje je prvi, a ključen korak

Ta številka se nanaša na plastenke za enkratno uporabo, ki jih gospodinjstva in posamezniki pravilno odložimo v rumene zabojnike ali odpeljemo v zbirne centre. Podatki izhajajo iz analiz Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE) in Agencije RS za okolje (ARSO).

Če je plastenka ločeno zbrana, to pomeni, da bo obdelana naprej. Da ima svojo sledljivost. Da ni izginila, ampak se je vključila v proces. In če je dovolj čista in primerna, jo čaka nova vloga v krožnem sistemu.

Kaj se zgodi po tem, ko plastenko odvržeš?

Plastenka potuje v eno od 13 sortirnic po Sloveniji med večjimi so v Lenartu, Krškem in Mariboru.

Optični senzorji in roboti prepoznajo material in barvo plastenke.

Jih izločijo od preostale embalaže.

Delavci odstranijo nečistoče, napačne odpadke ali moteče materiale.

Čiste plastenke se stisnejo v bale.

Potujejo v predelavo za recikliranje.

Zdrobijo se v kosmiče (flakes).

Operejo, posušijo in predelajo se v granulat.

Iz tega granulata nato nastanejo nove plastenke, oblačila, vlakna za tekstil, polnila za vzglavnike ali industrijski materiali.

Vaša plastenka ne izgine, spremeni se v nekaj novega.

Zakaj vse plastenke ne končajo v reciklaži? Najpogostejši razlogi:

so umazane z ostanki hrane ali pijače,

vsebujejo maščobe ali druge snovi,

so iz temne ali obarvane plastike, ki nima tržnega interesa,

so mešanice več materialov, ki jih ni mogoče ločiti.

Kako sistem zagotavlja, da deluje pošteno in pregledno?

Slovenija ima enega najbolj preglednih in urejenih sistemov ravnanja z odpadno embalažo v Evropi. Ključni elementi:

Zbiranje “od vrat do vrat”, ki omogoča ločevanje že pri izvoru.

Napredne sortirnice z optičnimi senzorji, roboti in ročnim nadzorom.

Sledljivost materialov, saj ima vsaka bala dokumentirano pot. Ve se, kam gre in v kaj se bo predelala.

Izvoz v certificirane reciklažne obrate, največkrat v Avstrijo, kjer materiale dejansko predelajo.

Vse to pomeni, da kar odložiš v pravi zabojnik, se res reciklira. Ne izgine. Ne konča na istem kupu z ostalim. Sledi jasno določeni poti in dobi novo obliko.

Kaj torej pomeni 90 % ločeno zbranih plastenk?

Pomeni, da sistem deluje.
Pomeni, da Slovenci razumemo pomen ločevanja.
Pomeni, da tvoj trud ni zaman.

Slovenija že danes skoraj dosega cilj EU, predviden za leto 2029. S tem postavljamo standard v Evropi ter dokazujemo, da preglednost, sodelovanje in jasna pravila prinašajo rezultate.

Ohranjajmo zaupanje v sistem, kjer vsak pravilen met šteje.